Clio je edino pri nas narejeno vozilo, vsekakor pa že leta »narodni« avto, saj med prodanimi osebnimi vozili zavzema desetino. Ampak za Slovence ni potrebna niti dvotedenska proizvodnja, zato jih gre kar 95 odstotkov  v izvoz. Z novim cliom bosta Renault oziroma Revoz še naprej odvzemala velike tržne deleže, osvežena podoba bo dodatna spodbuda kupcem, tehnološke izboljšave, zlasti bogata serijska oprema s poudarkom na varnostnih elementih, pa bodo neposrednim tekmecem povzročala veliko skrbi. Cene novinca še niso znane, toda pri Revozu pravijo, da bogato varnostno opremo kupcem po­darjajo, kar pomeni, da novinec ne bi smel biti občutneje dražji od predhodnika.

Ob varnostno posodobljeni osnovni zgradbi bo imel vsak novi clio poleg obeh čelnih varnostnih blazin s samodejnim dvostopenjskim prilagodljivim delovanjem še bočni spredaj za zaščito glave in zgornjega dela telesa. Štirje varnostni pasovi (razen srednjega na klopi) imajo zategovalnik in ome­jevalnik zatezne sile (400 kilogramov spredaj in 600 zadaj) in sistem tritočkovnega vpetja otroškega sedeža isofix ni le na straneh zadaj, ampak tudi na prednjem desnem sedežu, zato se s ključem lahko izklopi delovanje čelne blazine. Prvi v tem av­tomobilskem razredu je ob protiblokirnem zavornem sistemu (ABS) z elektronskim razporejanjem za­vorne sile (EBV) tudi sistem za pomoč pri zaviranju v sili (razen pri modelu Sport 2,0 16V); z njim se pri naglem zaviranju (in morebitnem popuščanju za­vorne stopalke, kar se pogosto zgodi v paniki) samodejno maksimalno poveča zavorna moč.

Mimo teh varnostnih elementov bodo imeli vsi modeli clia (stopnje opreme so prevzele hišne oznake authentique, expression, privilege in dyna­mique) za osnovno ceno med drugim še halogenska žarometa z dvojno optiko, dnevne luči, daljinsko centralno zaklepanje, električno pomikanje prednjih šip, električni progresivni servo volan, nastavljiv po višini, in elektronsko blokado motorja. Pri večjih paketih opreme ali pa za doplačilo bo mogoče dobiti še samodejno klimatsko napravo, ogrevanje prednjih sedežev, čiščenje žarometov, ksenonska žarometa, brisalnike z dežnim tipalom, elektronski dinamični nadzor stabilnosti (ESP) in tudi satelitsko navigacijo carminat.

Pri preoblikovanju zunanje podobe so ustvarjalci želeli novemu clio dati močnejši Renaultov di­zajnerski pečat in poudariti športnost. Tako so mu določili dvojna žarometa s smerniki pod trikotnim prosojnim steklom, pri dražjih modelih sta pod odbijačem dinamično vstavljeni meglenki, bistveno večji hišni znak so položili na podlago, ki je v enem delu z odbijačem med temnimi grobimi zračnimi režami. Zadaj je bolj ohranil dosedanjo obliko z značilnimi dvogrbastimi vrati, ki so s temno šipo vpeta daleč naprej v streho. Renaultov znak je tudi tu večji, v sredino so vstavili gumb za odpiranje prtljažnika, zadnji luči imata na sredi prozorna kroga s smernikom in osvetljevanjem za vožnjo nazaj.

Proizvajalec pravi, da so pri novincu zamenjali ali spremenili kar polovico sestavnih delov. K temu v dobršni meri sodi tudi notranjost s povsem spre­menjeno armaturno ploščo, kjer za trikrakim volanom kraljujeta pregledna velika okrogla merilnika, med njima pa manjši. Ta del simpatično pokriva dvojno izbočeni nadstrešek. Povečali so število odlgališč, vključno z novim predalom v spodnjem delu osrednje konzole, ki ima utora za pločevinki.

 Izbira bencinskih motorjev (od 60 do 172 konjskih moči, če ne upoštevamo dvosedežnega ekstremneža Sport V 6 s sredinskim motorjem in 225 konjskimi močmi) ostaja enaka, vendar je prišlo do nekaterih izboljšav. Osnovni je nezahtevni 1,2, vrsti 16-ventilskih motorjev (1,4, 1,6 in 2,0) se je pred kratkim pridružil najmanjši 1,2 16 V s 75 konjskih moči. Prihajata pa zanimiva dizla s 1461 kubiki po sistemu skupnega voda in vbrizgom goriva pod visokim tlakom. Oba nosita oznaki 1,6 dCi, eden ima naj­večjo moč 65 konjskih moči ob največjem navoru 160 Nm, drugi z dodanim hladilnikom polnilnega zraka pa zmore 80 konjskih moč in navor 185 Nm. Po zagotovilih tovarne naj bi porabila povprečno le 4,2 litra (oziroma deciliter več pri zmogljivejšem) plinskega olja na sto kilometrov in njune emisijske vrednosti na trgu so menda najnižje.