Dvosedežnik temelji na dirkaški različici Trophy, sicer namenjeni tekmovanjem, serijo dvanajstih avtomobilov na dan pa bodo kmalu pričeli izdelovati v Uddevalli na Švedskem, ki je v lasti podjetja TWR.
Clio V6 je sicer nekoliko podoben Cliu, a res le podoben. Motor je sad skupnega razvoja obeh velikih Francozov (PSA in Renault), menjalnik in še nekaj sestavnih delov je Renaultovih. Potem gre paket delov na Švedsko, kjer se jih ročno lotijo fantje Toma Walkinshawa. In nastane Renault Sport Clio V6.
Če ga postavite vštric z navadnim Cliom, lahko izmerite razlike v višini (V6 je nižji za 66 milimetrov) in širini (V6 je širši za 171 milimetrov), čeprav je hudič postavljen na 17-colska kolesa. Nekaj delov je prispeval Clio 2.0 16V (ki je prav tako izdelek Renaultovega športnega oddelka) in sicer karoserijo, pokrov motorja in pokrov prtljažnika.
Kljub temu, da nima zapore diferenciala sta bili zadnji (pogonski!) kolesi med prvimi kilometri večinoma v odličnem stiku z asfaltom in le ob sunkovitem dodajanju plina se je Clio V6 skušal zavrteti okrog navpične osi skozi težišče. To je seveda nekje v sredi avtomobila, ker je V6 motor nameščen sredinsko. Vsi vozniki smo bili precej previdni: tolikošna moč, tolikšen navor, oboje na zadnjih kolesih in sredinski motor - hm, teorija ni ravno pisana na kožo nedeljskim voznikom.
Motor se je izkazal za nežnega; čeprav ima za 20 konjskih moči povečano največjo moč v primerjavi z enakim izdelkom v drugih Renaultih, je vseeno prijazen in ne sili koles, da bi se zavrtela v prazno, vseeno pa omogoča hitro in agresivno vožnjo. To je posledica novih batov, ki vplivajo tudi na povečano kompresijo, za 4 odstotke povečanih in bolje obdelanih sesalnih kanalov, više nastavljenega omejevalnika vrtljajev motorja, novega izpušnega sistema, lažjega vztrajnika, hladnejših svečk in izboljšanega hlajenja, ki vključuje tudi oljni hladilnik.
Z največjih 235 kilometrov na uro, pa tudi z nižjih hitrosti, se je treba tudi varno ustavljati. Štiri prisilno hlajene kolute (spredaj 330, zadaj pa 300 milimetrov premera) zavirajo dirkaške čeljusti. Te imajo spredaj po štiri bate, k učinkovitemu zaviranju pa pomagata še dvojni zavorni servo in štirikanalni Boschev sistem ABS.
Čisto za motorjem je še nekaj malega lepo obloženega prtljažnega prostora, a je večini prtljage vseeno namenjen 67-litrski del pod prednjim pokrovom. Tako je tale Clio z le dvema sedežema, s skupnimi 112 litri prtljažnika in s sredinsko postavljenim motorjem eden tistih avtomobilov, kjer bo treba krepko skrčiti seznam potnikov in njihove prtljage. Za nakup pa bo najprej treba dobro pobrskati po denarnici in pujskih: Revoz napoveduje okvirno ceno 7 milijonov in pol. Dva srečneža se bosta morda lahko s Cliom V6 vozila že letos, do konca prihodnjega leta pa skupaj 10.